Zob je več kot samo zob. Zato govorimo o zobnem organu. Poleg zoba v ožjem pomenu besede, imamo tudi obzobna tkiva: dlesni, kost in pozobnica (vezivno tkivo, s katero je zob pripet na kost). Zdrav zob torej ne pomeni samo odsotnost zobne gnilobe, ampak tudi odsotnost vnetja v obzobnih tkivih. Čvrstost zoba in uspešnost grizenja je odvisna od čvrstosti kosti in vezivnega tkiva, v katere je zob vpet.

Vnetje obzobnih tkiv ali paradontalna bolezen je najbolj razširjenja infekcijska bolezen celotnega človeštva. Praktično ni človeka, ki vsaj občasno ne bi imel vnetega dela dlesni, pozobnice ali obzobne kosti. Govorimo o:

• Gingivitisu: vnetje izključno dlesni, ki se kaže z rdečico na prehodu med zobom in dlesnijo. Ob čiščenju so dlesni rahlo občutljive in mestoma krvaveče. Optimistično sporočilo je, da je to lahko le začasno vnetje obzobnih tkiv, ki je ob ustreznem čiščenju popolnoma reverzibilno (povrne se v začetno stanje).

• Periodontitisu: vnetje, ki prizadene ne le dlesni, ampak tudi pozobnico in velikokrat tudi obzobno kost. Pri tem lahko nastajajo obsežnejše poškodbe kostnine. V kolikor se pravočasno ne spopademo z vnetno boleznijo, lahko pride do majavosti in kasneje izgube zoba. Neoptimistično sporočilo je, da paradontalna bolezen v začetni obliki poteka popolnoma neopazno. Velikokrat se pacienti pojavijo v ordinaciji z že napredovano obliko, ki je žal ne moremo več povrniti v začetno stanje.

Glavni sovražnik dlesni so slabe ustno higienske navade. Pri tem dovolimo, da se iz nam prijaznih bakterij ustne flore, razvijejo nevarne, patogene bakterijske populacije. Približno 48 ur nečiščenja zob je potrebnih, da bakterije ustvarijo biofilm (plast, ki ščiti nevarne bakterije). V takem stanju sta ogrožena tako zob kot obzobna tkiva.

Za hitrejši razvoj paradontalne bolezni so pomembni tudi:

• nagnjenost pacienta (genska predispozicija),

• kronična obolenja (sladkorna bolezen, avtoimune bolezni …),

• nosečnost in hormonska neravnovesja,

• razvade (kajenje, alkohol …),

• stres.

Znaki paradontalne bolezni so:

• mehke in trde zobne obloge,

• otekle, pordele dlesni,

• krvavenje dlesni med ščetkanjem ali hranjenjem,

• umikanje dlesni,

• slab okus in generalizirana topa bolečina,

• premikanje zob, večanje razmakov,

• majavost zob,

• bolečina med grizenjem,

• izgubljanje zob.

Glavni znak, da se z našimi obzobnimi tkivi nekaj dogaja je krvavitev, ki kaže na vnetje.  

BREZ PANIKE! Pomembno je, da resneje pristopimo k dvakrat dnevnem čiščenju zob (ščetkanje zob in medzobnih prostorov ter uporaba ustne vodice). Večino začetnih vnetij tako že v kali zatremo in dlesnim povrnemo zdravje. 

Kadar je paradontalna bolezen zajela globje strukture obzobnih tkiv, pa samo ščetkanje ne bo dovolj. Obvezen je obisk zobozdravnika, da s pomočjo pregleda in diagnostičnih metod oceni dejansko stanje vnetja in globine obzobnih žepkov (meritev dejanske poškodovanosti obzobnice in kosti).

Na podlagi ugotovitev se odloči, če je za pacienta dovolj obisk pri ustni higieničarki. Kadar bolezensko stanje dlesni presega nivo splošnega zobozdravstva, pa paciente napotimo na zdravljenje k zunanjim sodelavcem, specialistom parodontologom, na primer k Astrid Ražem dr. dent med. (Ardens) ali drugim.

Pomembna je zgodnja diagnostika. Če parodontalno bolezen zaznamo dovolj zgodaj, se jo lahko predvidljivo ustavi. Zdravljenje je običajno zelo uspešno.
V kolikor ne obstajajo sistemski razlogi za paradontalno bolezen, se tudi nekoliko napredovano stanje ob profesionalnem pristopu celotne ekipe in seveda pacienta samega ustavi. Tkiv, ki so bila poškodovana, sicer ne pridobimo nazaj, vendar lahko preprečimo nadaljevanje bolezni. Potrebne so redne kontrole pri nas.
Pri zelo napredovalih stanjih, kjer so zobje že majavi, je prognoza slaba. S specialističnim pristopom in bistveno izboljšano ustno higieno, pa lahko podaljšamo življenjsko dobo zob. Včasih je celo primerneje odstraniti majajoči zob in ga nadomestiti s protetiko ali implantatom.

Najboljše orožje proti parodontalni bolezni je njeno preprečevanje z redno ustno higieno. Jutranje ščetkanje naj bo bolj osvežilne narave. Zvečer, pred spanjem, se nekoliko bolj posvetite ustreznemu čiščenju zob (ščetkanje, medzobo ščetkanje ali nitkanje, ustna vodica). Čez noč se namreč izločanje sline zmanjša in s tem tudi blagodejni učinek sline na zdravo ustno floro.

Za popolno kontrolo nad stanjem obzobnih tkiv so potrebni redni obiski pri zobozdravniku. V naši ordinaciji vas pregledamo in po potrebi naročimo na poseg k specializirani terapevtki – ustni higieničarki. Z natančnim ultrazvočnim odstranjevanjem zobnih oblog, dodatnim ročnim čiščenjem zob (luščenje in glajenje zobnih korenin) in peskanjem oz. poliranjem bomo povrnili zdravje obzobnim tkivom.

Pri tem vas bomo še poučili, kako pravilno in dosledno opravljati ustno higieno. Lahko se boste še dodatno prijavili na napredni tečaj pravilne ustne higiene, kar toplo priporočamo. Videli boste, rezultati ne bodo izostali.

Podrobneje si pravilne tehnike ščetkanja oglejte v videu našega poslovnega partnerja Curaden Slovenija d.o.o.

Sicer pa vas vabimo v naš zobozdravstveni center, kjer vam bo izkušena iTOP inštruktorica pomagala pridobiti znanje in spretnosti za dolgoročno izboljšanje zdravja vaših zob in dlesni. iTOP program (Individualni Trening Oralne Profilakse) je priporočljiv za vse, ki želite izboljšati svojo ustno higieno.

ITOP program traja približno 30 minut in vključuje priročno torbico z vsemi pripomočki za izvajanje ustne higiene, teoretični del ter klinični prikaz uporabe vseh pripomočkov na pacientu z metodo T2T (touch to teach). Na storitev se naročite preko spletnega obrazca.